Meni Zapri
Hotel pri mami.jpg

Hotel pri mami

Vse večji problem se pojavlja v novih »modernih« družinah, da vse več gospodinjskih in drugih obveznosti pada na mame. Torej so otroci v hotelu pri mami. Mama je gospodinja, kuharica, čistilka, učiteljica, vzgojiteljica, računovodkinja, itd. zraven pa hodi še v službo. Da ne pozabimo, da mora biti še odlična mama in žena. Se kdo sploh vpraša kako to mame zmoremo? Ali je že vse samoumevno?

Jutro večine družin, ki jih poznam izgleda nekako tako: zjutraj jih zbudi budilka, nekatere pa celo otroci. Medtem, ko se otroci oblačijo, se one oblečejo za službo, spraznijo pomivalni stroj, posteljejo vse postelje, si skuhajo kavo, otrokom naredijo zajtrk, peljejo psa ven, se namažejo in uredijo ter spijejo kavo, če so otroci še majhni, jih še oblečejo. Pogledajo če imajo otroci vse stvari pripravljene in se odpravijo v vrtec in šolo. Vse to zmorejo narediti v le 30 MINUTAH. Le kaj vse bi naredile, če bi imele na voljo še več časa. Ni čudno, da mame pravijo, da se v službi spočijejo.

Do kdaj v hotelu pri mami?

Na tem mestu se vprašam: »Kdaj so otroci dovolj stari, da si zmorejo sami pripravit zajtrk? Kdaj so otroci dovolj stari, da zjutraj pomagajo mami pri obveznih jutranjih opravilih? Do kdaj je odprt hotel pri mami?«

To je odvisno od vsakega posameznika. Mi imamo dva fanta. Oba enako vzgojena. Oba sva vzgajala ista starša. Karakterja otroka pa sta si zelo različna.

Razlike med karakterji otrok

Prvi sin je pokazal voljo po delu in pomoči že pri malo več kot 1 letu. Vzel je v roke sesalec, ga vklopil in sesal stanovanje. Z 3-tjim letom je postal že tako samostojen, da je vse želel narediti sam. Če sem rekla, da moram it v trgovino, je rekel; »Ti kar pojdi, saj bom zmogel bit sam.« Z 7-mimi leti je zažel zlagati perilo, sam je hodil v šolo in iz šole. Šolske stvari in domače naloge sem na skrivaj pregledovala, saj je želel biti popolnoma samostojen. Tudi bralno značko je sam naredil. Jaz sem za njo izvedela, ko se mi je konec oktobra pohvalil: »Veš mami, jaz sem končal bralno značko.« Seveda sem ostala brez besed in ga nekaj časa, samo nemo gledala.

Z 8,5 leti je začel pomagati bratcu, ga čuvati (ko ostaneta sama). Varno pospremi bratca do šole in domov, zlaga perilo, sesa stanovanje, pospravlja posodo, čisti kopalnico (tudi wc – stranišče). Sam psa pelje na sprehod, sebi in bratcu pripravi zajtrk in večerjo. Vedno večjo željo pa kaže tudi do kuhanja kosila. In jaz mu tega ne branim, če želi, da mu pomagam, mu pomagam. Če pa pomoči ne želi, pa naredi tudi sam (po receptu, ki ga prebere). Če me kdo vpraša za recept kako vzgojiti takega otroka, se mi sanja ne.

Z njegovim bratcem sta kot noč in dan. Moj drugi otrok živi kot gospod 😉  Čaka, da mu vse prinesemo na pladnju, ker njemu se ne da. In če on nekaj ne želi, ga »živ bog« ne bo premaknil iz mesta. Tudi, ko vidi večjega kaj delat, reče, da on pa tega ne bo. Starejšega brata komandira. Včasih, če mu je odnese smeti, pelje psa na sprehod in hahaha ne boste verjeli – najraje od vsega zlaga moje pralne vložke 😊.

Pravi čas je kadar je interes

Torej na odgovor, kdaj je pravi čas, da otroka začnemo vključevati v gospodinjska opravila je: ko pokaže interes. Takrat mu dovolite, da naredi, da poskusi – saj prvič ne bo idealno, in drugič tudi ne, ampak samo skozi vajo se lahko nauči in je vedno boljši. Pustite mu delati vsakdanja opravila.

Ko začne enkrat hoditi v šolo pa je prav, da mu/ji naložite vsaj eno gospodinjsko opravilo, ki ga naj opravlja samo on/ona. Vsako leto v šoli mu/ji dodajajte več obveznosti, ali pa obveznosti vsak mesec menjavajte: enkrat naj cel mesec sesa, drugič naj zlaga perilo, tretjič naj skuha kavo, itd. Samo tako se bodo otroci naučili to, kar bodo potrebovali celo življenje in jim bo prišlo prav na poti samostojnosti in odraščanja. Pustite jim, da rastejo in rastite vi z njimi. Bodite ponosni na njih in jim to tudi povejte – tako jim boste dali še večji zagon in motivacijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja